Skip to content

Nosema ceranae

Ko spremljam stanje čebel po zazimitvi, opažam, da čebele zasedajo manj ulic kot običajno. Tudi prijatelji čebelarji s katerimi si redno izmenjujemo mnenje, imajo podobna opažanja. Da so temu vzrok dokaj neugodne vremenske razmere za čebele, ki smo jih imeli lani je dejstvo, a menim , da je potrebno iskati odgovor tudi drugje. Menim, da je ternutnemu stanju dokaj pripomogla Nosema ceranea. Za to nekaj o tem.

Vzroki za množično izginjanje čebel v Ameriki v letih 2006 – 2007 je v veliki meri botrovala Nosema ceranae. Tudi pri nas je velikokrat vzrok odmrtja čebelje družine prav ta parazitska bolezen, ki jo povzroča gliva, varoja in virusi so le dodaten žebelj v krsti, ki pripomore k odmrtju čebelje družine. Cerana je v zadnjih desetletjih že povsem nadomestila Nosemo apis. Razlika med obema je velika. Nosema apis dokaj dobro prenaša nizke temperature, slabo pa visoke, saj pri temperaturi nad 60°C izgubi možnost reprodukcije. Nosema ceranae ne prenaša nizkih temperatur in ji temperature nižje od 4°C bistveno zmanjšajo možnost razvoja. Nosema apis je bila uničujoča za čebeljo družino predvsem v zimsko spomladanskem obdobju, ko smo videli posrano pročelje panjev in nemalokdaj tudi satja. Obolevnost se je povečala predvsem, če so čebele zimovale na neustreznem manskem medu. V tem primeru je prišlo
do množičnega obolevanja čebeljih družin, ki se je pogosto končalo z odmrtjem čebelje družine. Nosema ceranae pa je aktivna vse leto. Njen razvojni cikel v črevesju čebele ni enak, saj s prehranjevanjem slabi čebelo in ji s tem skrajšuje življenjsko dobo za cca 10 dni. Zaradi zmanjšanja števila čebel matica običajno zalega bolj in s tem še dodatno zmanjšuje število pašnih čebel, saj so čebele obremenjene z negovanjem zalege. Donosi so slabi čeprav imamo občutek, da je v panju dovolj čebel. Primanjkuje pašnih čebel.

Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo škodo, ki jo povzroča Nosema?
Obnova satja in odstranjevanje starega. Zagotovitev pašnih razmer, ki zagotavljajo dovolj raznovrstnega peloda. Ob točenju pustimo v panju dovolj medu za potrebe družine, saj popolno nadomestilo iztočenega medu s sladkorjem ni ustrezno. To velja predvsem tedaj, ko po točenju ni nove paše. Predvsem za zimovanje moramo poskrbeti, da je v zimski zalogi vsaj 50% medu naravnega izvora. Zagotoviti moramo, da imajo čebele dovolj peloda, ki so ga nabrale na različnih cvetlicah. Bolj kot je pisan boljši je!
Kakovost matice: napadenost z varojo moramo spremljati vse leto in pravočasno ukrepati. Ne čakati na
spopad z varojo do jesenskega krmljenja.
Uporaba probiotikov EM probiotik za čebele. To priporoča prof. dr. Ivana Plak Gajger.
Vzemite si čas in poslušajte njena predavanja na to temo na spletu. Več o boleznih čebel boste našli v knjigi Bolezni in škodljivci čebelje družine, avtoric Metke Pislak, Vlaste Jančič in Lucije Žvokelj.


Vižmarje, 9.1.2024 za vas in zase poslušal in prebral: Tomo Strgulc

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *