Po letu 2018, ko smo imeli na našem področju žarišče hude gnilobe čebelje zalege, se s to nadlogo ponovno srečujemo. Tokrat je obseg okuženosti večji kot tedaj in bojim se, da se bo kužni krog še širil. K temu bo pripomoglo dejstvo, da v jesenskem času veterinarji niso uspeli pregledati vseh čebelnjakov. Pregled se bo nadaljeval spomladi, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Da pojasnimo, kaj je huda gniloba čebelje zalege, je najbolje da prepišem opis iz knjige Bolezni in škodljivci čebelje zalege, ki izšla v Založbi Kmečki glas in so jo napisale priznane veterinarke Metka Pislak Ocepek, Vlasta Jančič in Lucija Žvokelj: » Huda gniloba čebelje zalege (Pestis apium), imenovana tudi čebelja kuga ali ameriška gniloba (American foulbrood- AFB), je razširjena po vsem svetu, kjer so prisotne čebele. Povzroča jo gram pozitivna bakterija Panabacilus larvae, ki se v zanjo neustreznem okolju preobrazi v sporo z izredno odporno ovojnico. S sporami se prenaša okužba znotraj čebelje družine, med družinami in čebelnjaki ter na velike razdalje ob selitvi čebel na pašo ali zaradi mednarodne trgovine z medom, čebeljimi družinami in opremo. Okužijo se najmlajše ličinke, bolezen pa povzroči smrt obolelih ličink ter njihov razpad v značilno rjavo vlečljivo maso. Z razvojem bolezni čebelja družina vse bolj slabi, dokler ne propade. V čebelarstvu povzroča ekonomsko škodo zaradi izgube čebeljih družin in omejitev, ki veljajo na področju žarišča bolezni. Bolezen je treba obvezno prijaviti!«
Opis bolezni nam pove, da je v primeru, ko se ta pojavi, treba povečati pozornost pri pregledovanju čebeljih družin. Znaki so dokaj lahko prepoznavni in smo jih na naših mesečnih srečanjih že večkrat opisali. Čebelarji moramo biti pozorni na spremembo pokrovcev pokrite zalege. Ti so v okuženi družini običajno rahlo upognjeni, nimajo žametnega videza in so bolj svetleči. Na pokrovčkih opazimo luknjico, ki so jo naredile čebele. Če v tako celico zapičimo zobotrebec in izvlečemo vlečljivo maso, obstaja bojazen, da so čebele okužene s hudo gnilobo čebelje zalege. Pregled čebel prekinemo in pokličemo veterinarja, ki bo ustrezno ukrepal. V vseh letih, od kar čebelarim, je pomenilo imeti hudo gnilobo čebelje zalege neupravičeno sramotno za čebelarja, kar pa nikakor ne drži. Zaradi tega se je velikokrat zgodilo, de je čebelar bolezen zatajil in se sam lotil reševanja stanja. Čeprav bi mu v primeru radikalnih ukrepov uspelo odpraviti bolezen, je tako ravnanje povsem nedopustno. Zavedati se moramo dejstva, ki je opisan v gornjem prepisu iz knjige, da je to zelo kužna bolezen, kar pomeni, da je lahko prisotna tudi v sosedovem čebelnjaku, kjer pa ni bila prepoznana. Tako ostane neodkrito žarišče, iz katerega se bo bolezen širila naprej.
Kaj lahko čebelarji, ki smo v kužnem krogu (in ne samo ti), naredimo zdaj, ko v panjih ni več zalege. Bodimo pozorni pri pregledu družin, ki so nam odmrle pozimi. Ugotovimo vzrok! Če najdemo pokrovce z luknjicam in v njih ni odmrle čebele in se nam zdi celica prazna, je možno, da je na njenem dnu luskica posušene mase odmrle ličinke, ki je odmrla zaradi hude gnilobe. V tej luskici je ogromno spor hude gnilobe in bolezen se bo razvila takoj, ko bodo zagotovljene ustrezne razmere. Ne packajmo in nestrokovno sami ugotavljajmo, za kaj gre. Obrnimo se na veterinarja, ki bo ustrezno ukrepal. Pri prvem pregledu pomladi bodimo pozorni na videz pokrite zalege, še posebej pri šibkih družinah. Takoj ko se bodo veterinarski pregledi nadaljevali, bodimo kooperativni in veterinarju omogočimo čim hitrejši pregled še ne pregledanih čebelnjakov. S tem bomo pripomogli k skrajšanju zapore premikov čebel v in iz našega kužnega območja.
Pred nami je obdobje, ko v panjih nimamo kaj početi. Vzemimo si čas in preberimo kakšno knjigo, na primer to, ki sem jo omenil na začetku. Koristilo nam bo in bolj suvereni bomo pri posegih v panj naslednje leto.
Vižmarje, 1. 11. 2023 Tomo Strgulc