Skip to content

Ponovno nam jo je zagodlo vreme. Tako kot že nekaj let zapored, je tudi tokrat prišlo do pozebe, ki je bila tokrat še hujša kot pred leti. Sadno drevje, ki je bilo že v polnem cvetju ali pa je imelo cvetne nastavke že razvite do različnih faz, je bilo brez pomoči sadjarjev povsem pozeblo.  Zelo nizke temperature, ki so bile globoko pod lediščem,  so močno poškodovale tudi ostale cvetoče rastline, ki so jih čebele obiskovale in nabirale prvo medičino in cvetni prah. Ko bo ohladitev minila bomo priča bistveno slabšim pašnim razmeram, kar bo imelo za posledico zaostanek v razvoju čebeljih družin.

Nujna bo pomoč čebelarja, da se vsaj do neke mere vzpostavi željeno stanje razvoja čebeljih družin. Čebelam moramo zagotoviti stalen dotok hrane, ki ga dosežemo s dodajanjem pogač, kar pride v poštev predvsem tedaj, ko čebelnjaka nimamo blizu doma ali pa z dnevnim dodajanjem sladkorne tekočine v količini 2-3 dl na družino. Razmerje sladkor voda 1:1. S tem bomo družinam omogočili preživetje v obdobju, ki ga bo narava potrebovala, da se vsaj do neke mere povrne v stanje primerno za to obdobje. Zavedajmo se, da mora biti  v panju vsaj 7 kg medu, da se zagotovi normalen razvoj družine. Ni odveč, če vemo pri kakšni bruto teži našega panja zadostimo temu pogoju, saj je ta teža tudi med letom lahko orientacija za dodajanje hrane, ko le te v naravi ni dovolj.

V primeru, da smo imeli v panjih pred ohladitvijo že več zaleženih satov se zna zgoditi, da bomo na bradah panjev našli mrtve ne povsem razvite čebele, ki so ji čistilke odstranile iz panjev. To se zgodi tedaj, ko čebelam, ki se stisnejo v gručo ne uspe ogreti celotnega obsega zalege in jo nekaj zaradi podhladitve odmre. Močnim družinam to ne povzroča velikih izgub, naloga čebelarja pa je, da odstrani mrtvice.

Ko se bodo razmere v naravi normalizirale, bo potrebno pristopiti k aktivnostim primernim za ta letni čas. Preberite si navodila za april na naši spletni strani ali druga priporočila, ki so vam primernejša. Vsekakor je april mesec, ko dela v čebelnjaku ne manjka, saj moramo pripraviti čebele na paše v maju in preprečiti nepotrebno rojenje. Navajam opravila, ki jih v aprilu ne smemo izpustiti:

  • Postopno širjenje prostora, da omogočimo razvoj družine.
  • Vstavljanje gradilnega satnika, če ga še ni v panju in spremljaje njegove gradnje in zaleženosti.
  • Dodajanje satnic v gradnjo.
  • Dodajanje hrane, če le te v naravi ni dovolj.
  • Skrb za funkcionalni napajalnik.

Naj medi!

Vižmarje 8.4.2021                                                              Tomo Strgulc

Smo sredi februarja, zato je še prerano za izdelavo analize o tem, kako so nam prezimile čebele. Zaključke o tem bomo lahko naredili šele konec marca. Vseeno že zdaj lahko sklepamo, kako smo bili uspešni pri pripravi čebel na prezimovanje. Da bo razočaranj manj, se moramo zavedati, da naše čebele hodijo po robu preživetja. Neustrezne razmere v naravi, ki smo jim priča vedno pogosteje, prisotnost različnih bolezni in parazitov, onesnaženost okolja s pesticidi in ne nazadnje, neustrezna skrb za čebele, ki jo v takih razmerah potrebujejo še bolj kot pred leti, so le najpomembnejši razlogi za razmislek o tem, kako čebelariti v bodoče! Ko se pogovarjam s čebelarji, se pogovor najpogosteje suče okoli varoje, kot največjemu krivcu za vse tegobe, ki jih imamo v čebelnjakih.

Jaz že več let kot glavnega krivca za težave vidim nosemo. Menim, da je prav ta gliva, ki smo jo še desetletje nazaj imeli za pražival, glavni vzrok večine težav, varoja pa samo dokonča njeno delo v oslabelih čebeljih družinah. Tudi nosema se je v zadnjem desetletju spremenila. Če smo se pred leti ukvarjali le z vrsto Nosema apis, ki je bila za čebelarje prepoznavna predvsem spomladi, danes govorimo še o vrsti Nosema ceranae. Priporočam, da preberete članek o tem v Slovenskem čebelarju 6/12 2020, ki sta ga napisali dr. Vlasta Jančič in dr. Metka Pislak Ocepek. Videli boste, da imamo opravka z glivo, ki povzroča obilo težav, ki jih opažamo v naših čebeljih družinah in jih ne znamo pravilno ovrednotiti. Jaz opažam, da kljub prizadevanju ne morem dovolj enakomerno razviti čebelje družine in če mi to na videz uspe, kljub naravnim danostim količina pridelanega medu ne zadosti pričakovanjem. Vzrok je v premajhnem številu pašnih čebel, ki imajo za povrh še krajšo življenjsko dobo. Družina se vrti v začaranem krogu in se izčrpava.

Kaj storiti, da omilimo delovanje vrste Nosema ceranae, je ključno vprašanje, ki me muči že kar nekaj časa. Zavedam se, da je stojišče čebelnjaka, kjer prezimljam čebele, dokaj neugodno, pa vseeno pred leti na istem mestu nisem imel toliko težav kot zadnja leta! Čebele sem običajno - več ali manj - imel take, kot sem si jih želel. V že omenjenem članku v Slovenskem čebelarju, je popisanih kar nekaj načel dobre čebelarske prakse, ki pripomorejo k zmanjšani okuženosti čebel z nosemo. Ne bom rekel, da izpolnjujem vse, veliko večino pa vsekakor, a rezultat, kot sem že omenil, ni zadovoljiv. Kako čebelarim, sem opisal v mesečnih navodilih, ki so na društveni spletni strani, zato bi se tokrat osredotočil na nekatere izkušnje, ki sem jih pridobil v zadnjih letih, in načrtu delovanja v bodoče, predvsem s ciljem zmanjšati okuženost čebel z vrsto Nosema ceranae. Kot izhodišče za naslednje pisanje bodo prav navodila dobre čebelarske prakse, ki so navedena v omenjenem prispevku.

Redna menjava satja in razkuževanje satnikov je osnova in jo je z malo truda lahko uresničiti. Morda je priporočena menjava vsaj 1/3 satja na leto malo pretirana, saj nam to pašne razmere ne omogočajo vedno. Razkuževanje pred ponovno uporabo satnikov pa je obvezna. Ne bo odveč, če bomo razkužili še satje, ki ni v uporabi, in to s hlapi ocetne kisline (200 ml 80 % ocetne kisline na 100 dm3 v enem tednu; pred uporabo satje dobro prezračimo). Tudi razkuževanje čebelarskega orodja je nujna, saj s tem preprečimo prenos kužnine iz okuženih panjev v ostale. V primeru sanacije panja, kjer smo imeli hudo okuženost z nosemo, je nujno opraviti temeljito čiščenje notranjosti panja z obžiganjem in dezinfekcijo pročelja panja s razkužilom. Po razkuževanju moramo površine dobro sprati. Tudi ob izpraznitvi panja iz katerih koli razlogov, je smiselno panj temeljito razkužiti.

Pogoj za dober razvoj je kvalitetna matica. Poskrbimo, da bomo imeli v panjih mlade kakovostne matice. Kako z minimalnimi stroški do dobrih matic, sem že tudi nekaj napisal, zato o tem tokrat ne bom. Seveda je možen tudi nakup, ki pa ni zagotovilo za kakovostno matico.

Za dober razvoj in stalno kondicijo čebelje družine je potrebna ustrezna paša. Še posebej je pomembno, da imajo čebele na razpolago raznolik cvetni prah. V primeru popolne brezpašne dobe bomo čebelam pomagali s krmljenjem v količini, ki ohranja optimalno količino medu v panju. Zavedati se moramo, da lačna čebelja družina oslabi do te mere, da se kljub našim posegom težko povrne v ustrezno stanje. Če pomanjkanje medičine še lahko nadomestimo z dodajanjem sladkorne raztopine, je problem pomanjkanja cvetnega prahu težje rešljiv. V primeru da imamo čebele na paši, kjer ni dovolj pelodne paše, je nujen premik na ustreznejše pasišče. Če se nam to zgodi na matičnem stojišču, je treba čebelam nuditi vse ostalo, kar jim lahko, in počakati na pomoč narave.

Če povzamem: higiena, ustrezna preskrbljenost in dobra matica so osnovni pogoji, ki zagotavljajo razmere, da se družina dobro razvije in taka ostane skozi celotno sezono. Kje pa je tu nosema? Nosema je praktično v vseh čebeljih družinah, a dobro razvita družina lahko zadržuje njen razvoj na nivoju, ki za čebele ni usoden. Razmere se v družini običajno poslabšajo konec sezone, ko jih začnemo pripravljati na prezimovanje. Neustrezen začetek hranjenja na zalogo in neustrezen manski ali kostanjev med so lahko razlogi za nastanek razmer, ki ustrezajo razvoju noseme. Pozno krmljenje bo obremenilo zimske čebele, ki bodo za predelavo sladkorja v medene zaloge porabile preveč energije in se po nepotrebnem iztrošile. To delo naj v čim večji meri opravijo kratkožive čebele. Manski med je bogat z minerali in ostalimi neprebavljenimi snovmi, ki obremenjujejo čebelje črevo. Pride do vnetja in poškodovan epitelij črevesja omogoča lažji vstop noseme v njegovo tkivo. Če bomo upoštevali navedeno, bomo pripomogli k zmanjšanju možnosti razvoja spor noseme.

V zadnjih dneh sem prebral kar nekaj člankov o prehranskih dopolnilih, ki pomagajo ojačati čebele in s tem zmanjšujejo učinkovitost glive Nosema ceranae. Posvetoval sem se tudi z veterinarko mag. Miro Jenko Rogelj, ki kot preventivo svetuje izdelavo zgodnjih narejencev na neokuženem satju z obilico raznolikega cvetnega prahu in kakovostnega medu. Z izdelavo takih narejencev se v veliki meri izognemo prenosu spor noseme v panj. Predlaga tudi uporabo pripravka Apiherb, ki ga lahko dobimo na našem trgu in ga dodamo v panje ob jesenskem krmljenju in spomladi. Prebral sem povzetek raziskave, ki sta ga objavila italijanska raziskovalca Antonio Naned in Giovani Cilia. Raziskovala sta učinkovitost Apiherba in Api Bioksala na zmanjšanje števila spor glive Nosema ceranae v čebeljem črevesju. Za oba omenjena pripravka je bilo ugotovljeno, da sta dokaj učinkovita, vendar raziskave niso bile izvedene pod pogoji, v katerih čebelarimo mi in so zaradi tega lahko navedeni učinki manjši. Pri tem je spodbudno, da uporaba oksalne kisline, ki jo tudi sam uporabljam pri zatiranju varoje, neugodno vpliva na razvoj noseme. Z Apiherb-om nimam izkušenj – nabavil sem ga za letošnje spomladansko krmljenje in upam, da bo izboljšal razvoj čebeljih družin. Z rezultati vas seveda seznanim!

Z napisanim vas želim spodbuditi k nujnemu prepoznavanju negativnih učinkov Nosema ceranea v naših panjih in se osredotočiti na zmanjšanje negativnih dejavnikov, ki ji omogočajo nemoten razvoj. Varoji smo namenili precejšnjo pozornost in jo znamo uspešno obvladovati; enako pozornost namenimo tudi nosemi!

V tem mesecu je precej čebelarjev poročalo o odmiranju čebel. Pri čiščenju so ugotovili, da so čebele mokre in včasih tudi plesnive. Pred leti sem imel podobno slabo izkušnjo tudi sam, ko mi je odmrla tretjina družin. Vzroka za tako stanje sta po moji presoji dva:
1) Pozno zatiranje varoje s kapanjem oksalne kisline. Čebele so mokre in se zaradi slabega, hladnega vremena, ki v tem letnem času sledi posegu ne osuše; stisnejo se v zimsko gručo in propadejo. Mokra čebela odmre že pri 1°C; suha prenese nižjo temperaturo. Ob pregledu take družine najdemo mrtve mokre čebele in plesnivo satje.
2) Podobno se lahko zgodi, ko panje opažimo z neprepustnim opažnim materialom, ki ob kondenzaciji v panjih zadržuje vlago in na ta način zmoči čebele.

Tomo Strgulc

Podrobnejša navodila za delo v čebelnjaku v tem obdobju so opisana v navodilih za januar in februar, ki so na voljo na naši spletni strani. Ker vse opisano še vedno drži, bom tokrat napisal le nekaj priporočil.

Zalege v panjih do danes v mojem čebelnjaku še nisem zaznal. Pričakujem, da se bo zaleganje matice kmalu pričelo. Letošnje leto imamo nekaj več snega kot pretekla leta in tudi temperature so nekoliko nižje. Za čebele so to normalni zimski pogoji in jim bolj prijajo kot toplejši vlažni dnevi. Zaradi mraza in morebitnega snega preglejmo, če so žrela povsem odprta in v njih ni mrtvih čebel. Preglejmo tudi kako je z opažnim materialom, ki ga bomo zamenjali, če je vlažen. Pokukajmo tudi v panj ne da bi odstranjevali vratca plodišča. Z uporabo dobre baterijske svetilke bomo videli koliko ulic zasedajo čebele in kje so medeni sati. Primaknimo jih k gnezdu, če čebele niso v stiku z njimi. Če naletimo na odmrlo družino zaprimo žrelo in preglejmo staje. Skušajmo ugotoviti vzrok odmrtja. Če smo v dilemi in vzroka ne najdemo, povprašajmo za nasvet izkušenega čebelarja. Odstranjeno satje, na katerem so v celicah čebele, odstranimo in zažgemo. Uporaba satja iz takega panja je sprejemljiva le, če čebele niso odmrle zaradi kužnih bolezni!

V februarju bodo čebelarji, ki načrtujejo prevoz na akacijo že pričeli s špekulativnim krmljenjem. Ostali lahko s tem še nekoliko počakajo. Pogačo bomo dodali le v primeru, če v panju ni dovolj hrane (preberite navodilo za februar). Prve dni februarja na luknjo notranjega pokrova v LR panju položim cca 1,5 kg pogače. Če jo čebele potrebujejo, jo bodo prijele, v primeru, da imajo hrane dovolj in še niso povsem na vrhu satja pa ne. Priporočam, da pred dodajanjem pogače preverite, če je čebelja družina v zgornji nakladi. Lahko se zgodi, da je v nakladi nižje in to v pomanjkanju s hrano. V tem primeru odstranite prazno naklado. Delo opravite hitro in to ne glede na zunanje temperature.

V februarju, okoli svečnice (2. februar), se običajno otopli. Čebele bodo opravile čistilni izlet. Dobro je, da smo tedaj pred čebelnjakom in opazujemo dogajanje na bradah panjev. Izkušenim čebelarjem videno veliko pove. Manj izkušeni bodo opazili razlike in si sčasoma te izkušnje pridobili. Vzemite si čas, saj bo to letošnji prvi stik s čebelami. Dan ali dva pred predvidenim izletom čebel, odstranite sneg pred panji ali ga posujte z žagovino. Konec februarja uredite napajalnik, ki mora biti stalno v funkciji, da se čebele navadijo nanj.

Pripravite si ustrezno količino satnic in okvirjev in seveda panje ali naklade, če boste širili svoje čebelarstvo. Preberite kakšno od številnih čebelarskih knjig in si pridobite več teoretičnega znanja. Pri delu s čebelami se moramo vedno vprašati zakaj je potrebno posamezno opravilo in odgovor na to nam da prav teoretično znanje, ki ga ni nikoli dovolj.

Bodite zdravi in naj medi!

Tomo Strgulc

21. decembra smo imeli najdaljšo noč in najkrajši dan. Že dan za tem so se začeli  dnevi daljšati. To so zaznale tudi čebele, ki so sedaj v stanju zimskega mirovanja stisnjene v čebeljo gručo. Če bodo dnevne temperature neobičajne za zimski čas in bo več dni nadpovprečno toplo, bo matica pričela z zaleganjem. Temperaturo v panju, ki je sedaj okoli 16°C, bodo v gruči dvignile na 36°C. V celinskem področju Slovenije se to običajno zgodi koncem januarja, na Primorskem nekoliko prej.
Kaj je potrebno postoriti v panju, da čebelam olajšamo preživetje zime? Zamudniki , ki še niste opravili zimskega zatiranja varoje, morate to opraviti sedaj. Priporočam sublimacijo oksalne kisline, saj se mi kapanje oksalne kisline ne zdi primerno. Čebele pri tem zmočimo in v primeru hladnega vremena se ne posuše, kar je lahko zelo problematično. Teden dni po sublimaciji odstranite lovilne podnice in preštejte odpadle varoje. Jaz sem zadnjo sublimacijo opravil že 28. novembra in bom te dni odstranil podnice in seveda tudi preštel odpadle varoje. Ali so čebele ustrezno očiščene varoj izračunam s procentnim računom in upoštevam 80% učinkovitost delovanje sublimacije. Rezultat mora biti manjši od 30 varoj. Da že sedaj odstranjujem lovilce varoj se mi je izkazalo kot dobro, saj čebele lažje čistijo podnico. Drugi razlog je, da se pod podnico rade naselijo vešče, ki nam
lahko spomladi povzročijo nemalo težav. Naslednje opravilo je dodatna otoplitev panjev. Panje otoplimo z materialom, ki prepušča zrak in s tem tudi vlago. Po potrebi bomo moker opažni material tudi zamenjali s suhim. V letošnjem letu, ki je bilo zelo skopo s pašami, nas skrbi, če smo čebele dovolj nakrmili. Ko bomo odstranjevali lovilne podnice, poglejmo kako je z medenimi sati. Če menite,
da je hrane za uspešno zimovanje malo, si take čebelje družine označite. V začetku februarja označene ponovno preglejmo in ukrepajmo. Dodajmo rezervni sat medu, ki ga lahko dobimo tudi od družin, ki so dobro preskrbljene z medom. V primeru, da tega ni, dodajmo pogačo. Čebelam zagotovimo mir in čebelnjak obiščimo vsaj vsak teden, da lahko postorimo kar je potrebno.
Lepo praznujte in bodite zdravi!
Tomo Strgulc

V glavnem smo opravili že vse potrebno za uspešno prezimitev čebel, a ne bo odveč, če vas spomnim na nekaj nujnih opravil, ki jih bo še potrebno postoriti v čebelnjaku.

Osnovna naloga, ki jo moramo izvršiti kar se da dosledno, je odstraniti varojo iz panja. Čeprav smo se temu opravilu posvečali že vso jesen, je sedaj pravi čas, da dokončamo delo kar se da uspešno. Pri zadnji kontroli stanja zalege v panjih, ki sem jo opravil 17. oktobra sem ugotovil, da je večina čebeljih družin že brez zalege, v nekaterih pa je še najti za dlan velike površine pokrite zalege. Ta zalega se bo polegla - če vzamemo kar nekaj rezerve -  v naslednjih dveh tednih. To bo čas, ko bomo že lahko opravili zimsko zatiranje varoj. Kaj bomo uporabili v ta namen, je stvar posameznika. Najbolj je priporočena uporaba oksalne kisline. Uporabimo jo lahko kot sublimat ali v raztopini, ki jo uporabimo za kapljanje. Sublimacijo opravimo v dneh, ko čebelja gruča še ni povsem stisnjena, saj bo sublimat kisline bolje učinkoval. Pri sublimaciji uporabljajmo ustrezno zaščitno masko. Za standardni AŽ ali LR panj uporabimo cca. 3 grame oksalne kisline. Panje ustrezno zatesnimo! Po nekaj dneh je smotrno obrisati kristale kisline, ki so se nabrali na mestih izhajanja sublimata. Uporabite mokro krpo ali gobo. Če se boste odločili za kapljanje to opravite v dneh katerim bodo sledili dnevi primerni za izletavanje čebel. Če vas bo vreme prehitelo in ne boste utegnili opraviti kapljanja oksalne kisline v ustreznem času, raje uporabite sublimacijo. Uporabite koncentracije, ki jih priporoča proizvajalec Apibioksala. Za vsako polno zasedeno ulico uporabite 5 ml raztopine in za ne povsem zasedene ustrezno manj.

Ker je do zimskega zatiranja varoj še kar nekaj dni je umestno, da družine, ki so bolj napadene z varojami, ponovno tretiramo v vmesnem času. S tem bomo odstranili varoje, ki so na čebelah in preprečili poškodbe, kar je zelo pomembno, saj s tem onemogočimo delovanje virusov, ki vstopajo v organizme čebel skozi poškodovan hitin.

Ko bomo opravili zimsko zatiranje varoj počakajmo nekaj dni in preglejmo odpad varoj. V panjih, kjer je odpad velik, je smiselno postopek zatiranja ponoviti. V panju naj ostane manj kot 20 varoj.

Z otoplitvijo panjev ne hitite. Čas za to bo konec novembra. Sedaj preprečite prepih in zadrževanje vlage v panjih. AŽ panje stisnite skupaj, LR panje pa - predvsem tiste, ki nimajo dobrega nalega med posameznimi nakladami - povijte s para propustno folijo. Jaz za to uporabljam temno sivo folijo in moram reči, da je spomladanski razvoj boljši in poraba hrane manjša, kot bi bila sicer. Žrel panjev še ne odpirajte povsem, saj je še nevarnost tihega ropa. Na žrela, predvsem LR panjev namestite zapore, ki preprečujejo vstop mišim. Nekoliko stran od čebelnjaka namestite krmilnice za ptice kar bo zmanjšalo naval, predvsem sinic na brade panja.

Zaradi znanih razlogov bodo mesečni sestanki onemogočeni. Če imate kakšna vprašanja in menite, da vam lahko pomagam, mi pišite na e-naslov: tomo.strgulc@gmail.com. Z veseljem vam bom odgovoril.

Ostanite zdravi in lepo pozdravljeni!

Tomo Strgulc,

Vižmarje, 19.10 2020

 

Ohladitev, ki smo ji priča danes in bo trajala še nekaj dni, je čebelam preprečila letanje v naravo in bo s posegom v panj potrebno počakati na stabiliziranje vremena in na temperature, ki smo jih imeli do te ohladitve. V tem času je dobro, da čebelam dolijemo nekoliko večji stimulativni obrok sladkorne raztopine. Vedeti moramo, da je dnevna poraba cca 20 do 30 dkg medu in skušajmo dodajati toliko, da ohranjamo težo, ki jo je imel panj pred ohladitvijo. Čebelarji, ki imate posamezne panje na tehtnici boste lažje sledili dnevni porabi ostalim pa svetujem, da dnevno dolijejo cca 0,3 litra tople sladkorne raztopine narejene v razmerju 1/1.

V tem času cveti kar nekaj rastlin, ki dajo čebelam tako nektar kot pelod. To je čas, ko se v panjih prične gradnja satja in se družina hitro krepi. Seveda pa bomo v našem čebelnjaku našli družino, ki odstopa po številčnosti, povprečno in šibko družino, ki se komaj ohranja pri obstoju. To omenjam zato, ker bodo posegi v posamezni panj prilagojeni moči posamezne družine. Predvsem začetniki, ki sledijo pisnim navodilom ali nasvetom starejših čebelarjev, se velikokrat znajdejo v zadregi in ne vedo kaj je potrebno narediti v panju, ki so ga odprli. Najprej bom opisal aktivnosti, ki jih sam opravim v panju, kjer se je družina razvila nadpovprečno.

Čebele zasedajo vseh deset ulic in na satnicah vidimo na novo zgrajene voskovne nastavke, ki jih čebele grade med sati in stropom panja. Taki družin bo potrebno dodati satnico, morda tudi dve, da čebele zaposlim in poskrbim za zamenjavo satja. Satnico dodamo tik ob zalego in nikakor med zalego. Pri pregledu izvlečem drugi sat s strani kjer je manj čebel in ga postavim na kozico. Nato izvlečem sat za satom in pogledam kakšna je zalega. Zalega mora biti strnjena s čim manj ne zaleženih celic. Če je zalega le na 2/3 sata, vsak drugi sat obrnem za 180o . S tem bomo čebele prisilili, da ponovno oblikujejo zalego tako, da med zalego ni delov medenih satov. Tik ob zadnji zaležen sat dodam satnico in na predzadnje mesto gradilni satnik, če tega tam ni bilo. Sat, ki smo ga izvlekli in zamenjali s satnico, porabim drugje oziroma ga prestavim v medišče. Medišče pri močnih družinah že lahko nastavim, vendar zalege tja še ne prestavljam. To bom naredil takrat, ko bo v plodišču že toliko čebel, da bodo zvečer, ko so vse v panju visele pod sati. Po pregledu, ki ga opravim hitro, panj ponovno otoplim. Enak poseg, ki sem ga opravil v AŽ panju, opravim tudi pri dobro razviti družini v LR panju, kjer pa imamo več možnosti, še posebej če čebelarimo z 2/3 sati. Vedeti moramo kateremu cilju sledimo in temu prilagodimo tudi posege v panju. Tokrat je cilj omogočiti družini razvoj do željenega nivoja.

V povprečno razviti družini bomo v tem času našli 4 do 5 zaleženih satov. Sati niso v celoti zaleženi. Družina se še ni razširila po vsem plodišču. V tem primeru bom pregled pričel enako kot pri prejšnjem. Tudi obračanje satja za 180o se bom poslužil, a le v primeru da so sati, ki jih zavrtim zaleženi več ko 2/3. Pregled kakovosti zalege je obvezen. Satnico in gradilni satnik dodam tako kot v prejšnjem primeru, a medišča ne nastavim. Čebel v panju ni dovolj in jih ne obremenjujem z gretjem medišča.

Podpovprečno razvita družina v našem čebelnjaku nima mesta in jo je najbolje pridružiti srednje razviti družini. Pa vendar razumem čebelarje, ki bi radi razširili svoje čebelarstvo in jim tak poseg ni po volji. Če bomo ohranili tako družino, jo vseeno preglejmo. Skušajmo ugotoviti vzrok za tako stanje. Običajno je vzrok iskati v nekakovostni matici. V tem primeru zožimo družino na število satov, ki jih zaseda plus 1. Družino normalno oskrbujmo in ob prvi priliki odstranimo matico in jo nadomestimo z drugo. Če je vzrok bolezen, kot na primer obsežna poapnela zalega, je najbolje družino razformirati in satje s poapnelo zalego zažgati.

Ponovno bi poudaril, da mora biti vsak poseg v čebeljo družino prilagojen njeni moči in mora slediti cilju, ki ga hočemo doseči. Avtomatizem, ko v vseh panjih delamo enako za nas ljubiteljske čebelarje ni prava izbira.

Naj medi ! Ostanite zdravi!!

Vižmarje, 14.4 2020 Tomo Strgulc

V teh dneh se je v primerjavi s toplim februarjem, kar precej ohladilo. Konec februarja je bila zalega že v vseh panjih, v nekaterih panjih je prisotna že trotovska. Čim več je v panjih zalege, večja je nevarnost, da jo čebele ob večjih ohladitvah ne bodo povsem pokrile in bo nekaj le te ostalo izven čebelje gruče. Če je bilo v panju temu tako, bomo na bradah panjev kmalu opazili nedokončno razvite čebele, ki so jih delavke odstranile iz panjev, saj so zaradi podhladitve odmrle. Kaj moramo storiti, da preprečimo navedeno stanje? Panje dodatno otoplimo. Če prezimljamo čebele v plodišču in imamo medišče prazno, nad gnezdo položimo pogačo v foliji na kateri se bo nabiral kondenz, katerega bodo čebele koristno porabile. Še bolje bo, če nad zalego položimo meden sat. Med naj bo delno pokrit ali vsaj dovolj gost, da ne bo iztekal na čebele pod njim. Panj otoplimo in ne šarimo več po njem. Še to, opisano moramo opraviti hitro s čim manj vznemirjanja čebel. Nekateri predvsem tisti, ki čebelarijo v LR panjih, imajo možnost dodati hrano v pitalnikih, ki so nameščeni na notranjem pokrovu. V tem primeru uporabljajte toplo klajo, da pomagate ohraniti toploto v panju. Panjev v takih razmerah ne odpirajmo, če to ni res nujno! Tudi v LR panjih zagotovimo kakovostno otoplitev! Zakaj je tako pomembna dodatna otoplitev si preberite v prispevku, ki sem ga objavil predlani in je na naši spletni strani. Višja temperatura v panju čebele ne sili k pretiranemu stiskanje gruče in jim s tem omogoča doseg medenih satov, ki niso povsem ob gnezdu. Čebele bodo izkoristile ugodne temperature v okolici in poletele po vodo. Vzpostavite ustrezne napajalnike in jih oskrbite s toplo vodo, kateri ste dodali 1 gram kuhinjske soli na 10 litrov vode.

Vižmarje, 6.3.2020

Tomo Strgulc

 

Kakovost matice je osnovni pogoj za uspešno čebelarjenje, a običajno prav na tem področju naredimo premalo. Vzrediti matico ustrezne kakovosti ni tak problem, kot si morda mislimo.

Poznamo več načinov vzreje matic; tu bom opisal star preizkušen način, ki preverjeno deluje. Glede na število panjev, s katerimi čebelarimo, je pogojeno tudi število matic, ki jih moramo vsako leto zamenjati. V letih, ko je rojenje pogosto, lahko kakovostne matičnike dobimo iz družin, ki so na roju. Paziti moramo le, da ne uporabljamo rojevih matičnikov iz družin, ki ne izpolnjujejo kriterijev za vzrejo. To so: mirnost, čistost vrste, čistilni nagon in dober donos medu. Nekateri imajo predsodke pred rojevimi matičniki, kar je neupravičeno. Matica iz rojevega matičnika je bila ustrezno oskrbovana od prvega dne, česar za večino umetno vzrejenih matic ne moremo trditi.

Kako se vzreje lotevam jaz? V vsakem čebelarstvu imamo dobre, povprečne in slabe družine. Slabi družini, v kateri sem se odločil zamenjati matico, le-to odstranim. Če take družine ni, matico odvzamem iz drugega izbranega panja, s satom zalege in oblikujem rezervno trisatno družino. V panj, iz katerega sem vzel matico, dodam še sat ali dva pokrite zalege, iz katere se že polegajo čebele. To, da uporabimo tak sat, je pomembno, saj bomo v tem panju rabili čim več mladic, ki izločajo matični mleček. Običajno dan, preden bom v ta panj vstavil sat z jajčeci, zanj napravim prostor v sredini gnezda. Če ni paše, družino krmim s sladkorno tekočino v razmerju 1:1. Dodam jo liter! Izberem družino, ki ima vse prej opisane lastnosti, da bom njeno zalego uporabil za vzrejo matic. To družino pregledam in če najdem sat, na katerem je odkrita zalega in jajčeca blizu spodnjega roba, a ne povsem spodaj (ker čebele potrebujejo dovolj prostora, da zgradijo dovolj dolge matičnike) lahko tak sat uporabim za vzrejo. Z nožem napravim rez tik pod celicami z jajčeci, nato pa podrem spodnje stene celic, v katerih so jajčeca. Če so jajčeca v vseh celicah, v vsaki drugi celici uničim tudi jajčece. Na tak način lahko pripravim prostor za vsaj 20 matičnikov. Poudariti moram, da je treba to opraviti hitro in ne na sončni pripeki ali vetru, ker se jajčeca lahko posušijo in propadejo. Tako pripravljen sat vstavim v pripravljeno družino brez matice. Če ni paše, družino krmim. V vzrejo sem dal sat z jajčeci, ki so stara od enega do manj kot polnih treh dni. Da se izognem vzreji matic iz starejših žerk, peti dan pregledam družino in podrem vse že pokrite matičnike. Panj zaprem in ga odprem šele 12. dan po vstavitvi vzrejnega sata. Ta datum je zelo pomemben in ga ne smem prekoračiti, saj bodo čebele podrle vse še ne izležene matičnike, takoj ko se bo izlegla prva matica. Matičnike previdno porežem in jih dam v pripravljene prašilčke. Kar ostane, shranim v Zandrovih matičnicah, ki jih vstavim v banko matic. To imam običajno v medišču panja, v katerem vzrejam matice. Med pobiranjem lahko vidim, da niso vsi matičniki enako stari. Običajno so matičniki druge starosti na povsem drugem koncu sata, ali na njegovi nasprotni strani. Matičniki, ki so zreli, so na vrhu videti nekoliko drugače: so temnejši in žametni. Vsaj moj občutek je tak.

Na satih, iz katerega izrezujemo matičnike, je treba pustiti lep matičnik, iz katerega se bo izlegla matica, ki bo nadomestila odstranjeno matico. Lahko pa za nadomestitev uporabim tudi matico iz banke matic, če je ta v medišču istega panja. Jaz uporabim vedno matico, ki je v Zandrovi matičnici, na kateri je največ čebel. To matico so čebele sprejele za svojo in je sprejem zagotovljen. Matičnico prestavim v plodišče, iz luknje odstranim izležen matičnik in jo zaprem s sladkornim testom.

Dolgujem še pojasnilo, kaj naredim, ko v panju ne najdem ustrezno zaleženega sata. Takrat v sredo gnezda vstavim lepo izdelan svetel sat in z dnevnimi pregledi čakam, da ga matica primerno zaleže. Nato ga obdelam, kot sem opisal zgoraj.

S tako vzrejo lahko sami izvršimo selekcijo na strani matice. Drugo vprašanje pa je, s kakšnimi troti se bo ta matica oprašila. Tudi tu nismo povsem nemočni. Da bo na območju, kjer se spreletavajo troti, ki čakajo na matico, čim več kakovostnih trotov, ne izrezujmo trotovine iz kakovostnih čebeljih družin!

Tomo Strgulc

Fotografije

 

Slika 1: Primerno močna družina za vzrejo.

Slika 2: Čebele so zgradile matičnike.

Slika 3: Banka matic v dvotretjinskem LR satniku.