Preden se spravim k pisanju priporočil za delo v čebelnjaku, vedno preberem navodila, ki sem jih za to obdobje napisal pred leti. Takrat kot mesečna navodila. Za obdobje, ki mu pritiče to pisanje, lahko ugotovim, da v navodilih ne bi spremenil veliko, le časovnico opravil bi prestavil vsaj za štirinajst dni naprej. Saj vsaj za toliko prehiteva pomladansko dogajanje v naravi glede na desetletje pred tem. Tokrat ne bom opisoval postopkov dela, saj si to lahko preberete v že omenjenih navodilih. Nekaj bi rad povedal o posebni situaciji, ki smo ji čebelarji priča tokrat. Glede na informacije, ki jih imam, je zimo preživelo manj čebeljih družin, kot običajno. Vzroke, za katere menim, da so ključni, sem opisal v prejšnjem prispevku. Tokrat se posvetim sanaciji stanja.
Konec marca je čas, ko lahko z gotovostjo rečemo, kako so preživele čebelje družine. Običajno smo s tretjino čebeljih družin zelo zadovoljni, z drugo tretjino tudi še kar, zadnja pa je slaba in ne vemo, kaj bi z njimi. Da ne omenjam še tistih, ki zime niso preživele. Najprej o družinah, ki so v času zimovanja odmrle. Nujno je najti vzrok odmrtju, saj bomo le tako lahko preprečili, da se nam to ponovi. Če so družine odmrle že do decembra in v teh panjih najdemo pokrito odmrlo zalego, mrtvih čebel pa ni, je temu skoraj gotovo vzrok varoja. Če so na pokrovčkih luknjice in pokrovčki niso vbočeni, je gotovost še toliko večja. Nujno moramo ugotoviti, ali so pod pokrovčkih neizležene čebele, da izključimo hudo gnilobo čebelje zalege, ki ima podobne znake na pokrovčkih, pod njimi pa vlečljivo zmes. Če gre za varojo, njeno zatiranje ni bilo ustrezno. Bodimo dosledni pri zatiranju varoje in kontrolirajmo odpad le te po vsakem tretiranju. Postopek zatiranja ponavljajmo samo v panjih, ki so kritični, in to do uničenja varoje. To leto bo kar pogosta ugotovitev odmrtja nemoč čebel, da zimska dolgoživa generacija uspe vzrediti prve letošnje čebele. Enostavno bi lahko rekli, da so bile dolgožive čebele v preslabi kondiciji za realizacijo te naloge. Kaj storiti? Vsekakor bo treba čebelam bolj pomagati v mesecu avgustu in jim zagotoviti stalen dotok sladkorne tekočine v panj. S tem bo matica enakomerneje zalegala skozi celotno obdobje zaleganja jajčec, iz katerih se bodo izlegle dolgožive čebele. Čebelja družina pa se bo še ojačala, kar je pomembno. Za predelavo sladkorne tekočine v zimske medene zaloge izkoristimo letne čebele in ne obremenjujmo s tem dolgoživih čebel. Končajmo krmljenje za zimo vsaj v prvi dekadi septembra. Sladkorne raztopine ni težko dodati, le čas si moramo vzeti! Težje je nadomestiti dotok cvetnega prahu, ki je vir beljakovin. Vsi dodatki, ki smo jih pred leti uporabljali, so se izkazali kot neuspešni, če ne škodljivi. K boljši preskrbi s cvetnim prahom lahko malo prispevamo s saditvijo cvetlic, ki imajo obilo cvetnega prahu, največ pa bomo postorili s čim manjšim obremenjevanjem čebel v poznopoletnem obdobju. V zadnjem času se kar nekaj bere o probiotikih, a s tem nimam izkušenj in njihove uporabnosti ne morem ocenjevati, bom pa vsekakor uporabil tudi to, ko bom o tem vedel kaj več. Čebelja družina lahko odmre tudi zaradi lakote ali neustreznega medu. Kot tak je bršljanov med, ki je dokaj neprimeren, predvsem ko povsem skristalizira. Navedenim vzrokom odmrtja se lahko izognemo z dodajanjem sladkorne raztopine, ko medi bršljan. Ne bo odveč, če bomo konec januarja in tudi kasneje, ko je poraba medu zaradi prve zalege večja, pogledali v panj in preverili, kje se nahaja gruča čebel in kje zaloge medu. Če je med preveč oddaljen od gruče, ki greje zalego, ga čebele ne bodo iskale. Pomrle bodo od lakote in to pri polni skled hrane, ki jim je izven dosega. V tem primeru, pomaknimo medeno satje k gruči čebel. Če so v odmrli čebelji družini čebele povsem zarite v celice, je to znak, da so umrle zardi lakote.
Satje odmrle družine pregledamo in ga sortiramo. Medene sate, na katerih ni mrtvih čebel zaritih v celice porabimo v drugih panjih. Če to ni mogoče, jih zavijemo v folijo in zamrznemo. Na minus 20 °C jih imamo 2 dni, nakar jih shranimo v suh teman prostor. S satjem, ki je lepo in ni ponesnaženo, ravnamo enako. Satje z mrtvimi čebelami, ki je običajno še plesnivo pa skurimo. Panje očistimo in po možnosti ožgemo s plinskim gorilnikom in pripravimo za novo naselitev.
Še nekaj o slabih čebeljih družinah. Če imamo le nekaj čebeljih družin in se izguba že ene kar pozna, se seveda lotevamo sanacije drugače, kot tedaj, ko smo s število preživelih zadovoljni, in se ne mislimo ukvarjati s tem delom. Preprosto slabiča dodamo srednje dobri družini in delo je opravljeno. Če se lotimo ohranjanja čebelje družine, pa moramo kot prvo zožiti prostor na toliko satov kot jih zasedajo čebele plus eden največ dva. Družino prehranjujemo, najbolje z dodajanjem medenega satja oziroma goste tople sladkorne raztopine tik ob gnezdo. Če čebele hrano jemljejo, je možnost, da prežive, velika. Jaz take družine običajno ne ojačujem z dodajanjem zaleženega satja drugih družin. Počakam na prvo priliko, da družini zamenjam matico, največkrat z dodanim matičnikom. S takim načinom ne slabim ostalih čebeljih družin z jemanjem zalege, temveč izkoristim staro matico, ki jo je nujno treba zamenjati. Če se lotimo opisanega opravila, moramo paziti, da širimo gnezda le, ko so vsi sati zasedeni. Dodamo izdelan sat tik ob zalego, da ga matica čimprej zaleže. Panj mora biti odet, da preprečimo podhladitev in nastanek poapnele zalege.
Nekateri se boste odločili za nakup čebeljih družin. Glede na to da je naše področje zaprto zaradi hude gnilobe, je vnos čebel prepovedan. Pa vseeno, če boste kupovali, kupite močne družine, ki zasedajo vse sate, in če je le mogoče pri čebelarju, ki je vreden zaupanja!
Naj medi bolje kot lani!
Vižmarje, 29. 3. 2024 Tomo Strgulc