Skip to content

Opravila v februarju

Stanje v panju

V panju je že zalega, če ne že na začetku meseca, pa sigurno ob koncu. Čebele so dvignile temperaturo na 35 stopinj C. Na bradi se pojavi kondenz, ki je posledica povišane temperature. Poraba hrane je večja, saj jo čebele porabljajo za segrevanje panja in delno tudi že za krmljenje zalege. Zelo pomembno je, da imajo na voljo tudi cvetni prah – čebelji kruh. Zaradi obilnejšega hranjenja se je povečala tudi potreba po praznenju. Vsak izletni dan v februarju je zelo dobrodošel. Ne smemo pozabiti na potrebo po vodi, ki jo čebele delno dobe iz medu in kondenza, ki se nabira na stenah panja. Preveč vlage v panju pa čebelam bolj škoduje kot koristi. Odmrtje čebeljih družin se s pojavom zalege zelo poveča. Ko v panju še ni zalege, se čebele nemoteno prestavljajo za hrano. Zdaj, ko je prisotna zalega, pa je le-ta za čebele sidro in zalege ne bodo zapustile, čeprav je sat z medom oddaljen le za eno ulico.

Delo čebelarja

Okoli svečnice je vsako leto otoplitev, ki jo čebele izkoristijo za izlet in trebljenje.

Po čistilnem izletu

Dobro je, če smo ta dan pred panji in opazujemo izlet čebel. V primeru, da je pred panji sneg, ga odstranimo ali prekrijmo z žagovino. Na brade panjev nastavimo kepe snega, ki se bo topil, da čebele pridejo do sveže vode. Tudi napajalnik naj bo v funkciji. Vanj dajmo mlačno vodo, da se čebele pri pitju dodatno ne podhlade. Ne bo škodilo, če vodo solimo z 1 g kuhinjske soli na liter vode. Panje, iz katerih čebele ne letijo, si zapomnimo in jih kasneje previdno pregledamo. Lahko je v njih družina, ki ni potrebovala izleta, ali mrtva družina. Pozorni bodimo tudi na panje, katerih čebele se trebijo že na bradi panja in imajo povečane zadke. Morda zaradi tega sploh ne vzlete in lezejo po bradi. Lahko je v panju prisotna nosema.

V tem primeru je potreben hiter pregled družine. Z baterijo posvetimo med ulice in ugotovimo, koliko jih zasedajo čebele. Delno izvlečemo sata ob gruči in ugotovimo stanje zaloge medu. Če je sat prazen, ga izvlečemo in dodamo segret meden sat iz rezerve oz. sat iz strani, ki je meden in ima vsaj nekaj cvetnega prahu. Dodanemu medenemu satu nekoliko natrgamo pokrovčke, da čebele lažje pridejo do medu. Cvetni prah je v tem času zelo pomemben. Kakovost izleženih čebel je odvisna od količine cvetnega prahu, ki je bil dodan žerkam. Prav tako so beljakovine, ki jih vsebuje cvetni prah, potrebne za ustrezno delovanje krmilnih žlez čebel krmilk, ki izločajo matični mleček, s katerim krmijo matico ter v prvih dneh tudi ličinke čebel. Pregled končamo hitro in panj zapažimo. Če čebele stojijo samo na satu ali dveh, panj zožimo in k zalegi dodamo sat z medom in obnožino. Po potrebi očistimo pod mrtvih čebel in drobirja. V gnezdo čebel ne posegamo. Gruče ne prestavljamo proti sredini.

Zapišemo si stanje, da se lahko pripravimo za naslednji pregled.

Če so čebele odmrle, izvlečemo sate in ugotovimo vzrok odmrtja.

Dodajanje pogač v tem času je vprašljivo. To še posebej velja za šibke družine, ki jih s tem še dodatno obremenjujemo, saj trošijo energijo za predelavo saharoze v višje sladkorje. To je izhod v sili, ko nimamo v rezervi medenih satov. Če dodajamo pogače, naj bodo, če je le mogoče, naše izdelave iz sladkorja, medu in cvetnega prahu. Družine za katere sumimo, da imajo nosemo, ne krmimo s pogačami, ki vsebujejo cvetni prah. S tem dodatno obremenimo črevesje. Včasih bomo ob tem pregledu naleteli na družino, ki ima medene zaloge v izobilju. Nič ji ne bomo škodili, če ji odvzamemo sat medu in ga dodamo družini, ki ga potrebuje.

Pogača dodana za okence mediščPogača nad gnezdomAŽ prezimljanje v plodišču

V LR panjih pokrova ne odpiramo, če ni nujno. Če so čebele že pri luknji pokrova, kar pomeni, da so pojedle venec medu nad zalego, jim dodamo kanglico s toplo klajo, izdelano iz sladkorja in medu v razmerju 1:1 ali ustrezno pogačo. Pri globokih podnicah izvlečemo vložek, ugotovimo, kje čebele stojijo, ga očistimo in vrnemo nazaj. Stanje zapišemo. V primeru, da uporabljamo pogače, naj bo tem dodan cvetni prah. Pogačo dodamo na gornjo naklado in jo pokrijemo s PVC folijo, ki povzroči kondenzacijo in s tem oskrbo čebel z vodo.

LR panje prezimljamo na 9 satih, kar zmanjšuje plesnenje krajnih satov. Tudi tu velja zoževanje družin, ki so šibke. Če jih prezimljamo v dveh nakladah, prazno preprosto odvzamemo. Delo opravimo hitro.Satni pitalniki

 

Zdravstveno varstvo

Nosema je zajedavska bolezen čebeljega srednjega črevesa. Povzročata jo glivi Nosema apis in Nosema cerana (še pred nekaj leti so ju uvrščali med praživali), ki v neugodnih razmerah preživita v obliki spor. Ko so pogoji ustrezni, spore prično delovati na epitelu črevesa. V zadnjih letih so ugotovili, da je vrsta Nosema cerana povsem izpodrinila vrsto Nosema apis. Nosema cerana je še bolj neugodna od prve, saj deluje praktično vse leto in dokaj neugodno vpliva na čebelji razvoj in zaleganje matice. Obolelost čebel z nosemo bomo opazili po več znakih. Čebele imajo odebeljen zadek in jih opazimo na travi pred panjem, ko se mučijo vzleteti. Krila v mirovanju niso lepo zložena, temveč je gornje krilo pod kotom postavljeno na spodnje in tvori črko K. Ob izletu iz panja čebele lezejo po njem in se tam tudi iztrebijo. Iztrebek je redek in rjave barve. V primeru da ne morejo na čistilni let, se trebijo v panju. Iztrebki so sladki in jih čebele ližejo in se s tem dodatno okužijo. Kaj narediti, ko naletimo na nosemavo družino? Če je satje zelo ponesnaženo in je v panju malo čebel, je najbolje panj zapreti in zažveplati. V primeru, da okužba ni huda, zožimo družino na toliko satov, kot jih zaseda, in ji damo 2 dl sladkorne raztopine, ki smo ji dodali 1 ml nozevita ali kakega drugega zdravila, ki vsebuje jod in tanin. Vsekakor moramo družine, ki so nosemave, kažejo te znake, ali imamo izvid, ki to dokazuje, zožiti. Pred panj moramo namestiti ustrezen napajalnik z vodo, ki smo ji dodali 1 gram kuhinjske soli na liter. Dobro je, da zamenjamo matico, ker je ta sigurno okužena z nosemo. Nosema cerana je v Evropo prišla iz Azije, kjer je domovala na azijski čebeli careni. Nosema carena je za čebelo usodnejša kot Nosema apis, ki je bila za čebelje družine nevarna predvsem spomladi, ko je povzročala grižavost. N. carena deluje vse leto in je usodna predvsem za čebele tudi v obdobju, ko postanejo nabiralke. Čebele zaradi okuženosti zelo oslabijo, izletijo na pašo in se zaradi slabosti ne morejo vrniti v panj. Družina slabi in donosi so za 30 % slabši že pri zmerni okuženosti. Čebelam, okuženim z vrsto N. cerana se življenjska doba skrajša do 40 %. Če je družina močno okužena, lahko odmre v osmih dneh. Nekateri povezujejo CCD z okužbo z vrsto Nosema cerana, vendar so dokazali, da je ta le eden od pomembnih povzročiteljev izginjanja čebel. Med glavne vzroke se navaja: Nosema cerana, virusi, onesnaženo okolje in varoja.

Preventivni ukrepi, ki jih lahko izvede čebelar, so:

  • reden pregled mrtvic,
  • redna zamenjava satja,
  • higienski napajalnik,
  • menjava obolelih matic,
  • primerna lokacija čebelnjaka,
  • ustrezna hrana za čas zimovanja,
  • razkuževanje panjev,
  • razkuževanje satja z ocetno kislino (1 ml na liter zraka),
  • zažveplanje in sežig zelo okuženih družin.

Tomo Strgulc