Stanje v panju
Konec meseca septembra večina matic preneha z zaleganjem. Polegla se bo večina (pretežno zimskih) čebel. Odmrle bodo vse kratkožive čebele, ki so bile zaležene v sredini avgusta. V panju bodo postopoma ostale samo dolgožive čebele, ki so bile izležene v mesecu septembru in v prvi dekadi oktobra; te bodo živele vse do konca marca, nekatere celo do maja. Koncem oktobra bomo imel v panjih med 8000 do 12000 čebel. Število čebel se bo, glede na avgust, skoraj prepolovilo. Tako zmanjšanje marsikoga preseneti in porode se dvomi o tem ali je z našimi čebelami vse v redu. Čebele so si že oblikovale zimsko gručo, ki jo ne smemo več podirati. Izletavanje se omeji, saj v naravi ni več medičine. Čebele dobe le cvetni prah in vodo.
Delo čebelarja
V panju oktobra ni veliko opravil, so pa nekatera, ki jih je nujno dosledno opraviti. Med ta opravila spada zadnji pregled družine, ki ga opravimo na začetku meseca. Prestavljanje in mešanje vrstnega reda satov pri tem pregledu je prej škodljivo kot koristno. Z menjavo pozicije satja lahko nevede prestavimo sat z obnožino stran od gnezda, kar ni dobro. Če že moramo poseči v panj zaradi prestavljanja družine iz sredine, to storimo tako, da vrstnega reda satov ne spreminjamo. Prestavimo le krajna sata na drugo stran in gnezdo premaknemo na željeno mesto. Jaz, predvsem pri nekoliko šibkejših družinah, gnezdo prestavim v stran tako, da se bo družina pozimi pomikala proti steni panja kamor bo težila tudi družina v sosednjem panju. S tem se izkoristi toplota obeh družin, kar zmanjša porabo hrane v času zimovanja. Omeniti je treba, da močna družina z dovolj hrane ne potrebuje nobenega posega, saj sama sposobna preživeti še tako hladno zimo. Če smo ob pregledu našli v zalegi še jajčeca, si zapišimo številko panja in čez 21 dni to družino preglejmo. Namen pregleda je, da ugotovimo, če se je polegla vsa zalega. V primeru da je temu tako, lahko opravimo zimsko zatiranje varoje. Poudariti moram, da v oktobrskem pregledu minimalno posegamo v panj. Pregled naj nam da odgovor samo na stanje zalege in količino medu za zimo. V primeru toplega vremena, priporočam kapanje z oksalno kislino, 5 ml razstopine na vsako zasedeno ulico čebel. Po kapanju mora biti nekaj izletnih dni, da se čebele iztrebijo in osušijo. V primeru hladnih dni, ko je temperatura pod 5 stopinjami Celzija, je boljša uporaba sublimacije.
Morda boste pozno v oktobru naleteli na družino, ki stoji na dveh satih. Ta ne bo preživela zime. Bolje bo, če jo prestavite k drugi, srednje močni družini. Prestavljanje take družine k slabiču ni priporočljivo.
V oktobru je že tako hladno, da je možnost ropa manjša kot v septembru. Žrela lahko povsem odpremo in s tem nekoliko ohladimo panj, hkrati pa zmanjšamo količino vlage v panju. Vlaga je za čebele velika nadloga in jo je treba preprečiti. Paženje panjev v oktobru ni umestno. To bomo naredili kasneje in še to v dveh delih.
Vsi, ki ste med letom vestno beležili preglede po panjih, zdaj zberite zapise v tabelo in jih shranite. Prišli vam bobo prav spomladi in v nekj letih boste lahko iz njih pridobili podatke, ki bodo vaši in zato še toliko bolj vredni.
Nakladni panji so prosto stoječi panji. Vedno več čebelarjev jih postavlja pod nadstrešja, da niso tako pod udarom dežja in snega. Jaz jih imam nezavarovane na kovinskih stojalih, na katerih so leseni morali. Panji so dvignjeni 40 cm od tal. Vse podnice imam globoke z vgrajeno mrežo po vsem dnu. Tudi pozimi mreže ne prekrivam in ostane odprta. V tem mesecu sem nakladam, v katerih v septembru nisem odstranil desetega sata, to storil zdaj. Gnezdo sem tako odmaknil od sten in povečal pretok zraka. S takim posegom pomembno zmanjšam plesnenje satja. Nekateri po zadnjem pregledu na notranji pokrov nameste pažni material. Jaz s tem počakam do novembra, ko se družina popoplnoma združi v zimsko gručo. V naslednjem mesecu bom vse panje ovil s paropropustno tkanino (Tajvek). In to bo tudi vse za to leto pri nakladnih panjh.
Zdravsveno varstvo
Preberite si članke o posameznih boleznih, ki so v vsaki knjigi s čebelarsko tematiko in prilogo o uporabi oksalne kisline. V primeru da vam pri tretiranju družin še vedno odpadajo varoje, nadaljujte z zatiranjem in ne čakajte na zadnje tretiranje z oksalno kislino, ko v panju ne bo več zalege. Varoja bo v tem času zajedala na zimskih čebelah in jim sesala hemolimfo. Rane od ubodov varoj pa omogočajo okužbo čebel z raznimi virusi, ki slabijo čebeljo družino.
Tomo Strgulc
Oksalna kislina (H2C2O4)
Oksalna kislina ima Ph 1 in je najbolj kisla med organskimi kislinami. V čebelarstvu jo uporabljamo za zatiranje varoj, na katere deluje kontaktno, saj varoje ne prenesejo kislega medija. Po nekaterih informacijah odmrejo tudi zaradi poškodb prijemalk, ki jih imajo na nogah in odpadejo na podnico panja, kjer umrejo od lakote. Večja verjetnost je, da glavnina varoj odmre zaradi zmanjšanja pH, ki ga povzroči oksalna kislina. Varoje zatiramo z oksalno kislino predvsem na dva načina: s kapanjem in s termosublimacijo kisline.
Za kapanje se uporablja sladkorna raztopina, ki je narejena v razmerju 1:1. Zadnje raziskave celo kažejo da je efekt še boljši, če je v raztopini 60 % sladkorja. Pomembno je, da se sladkorna raztopina izdela iz destilirane vode. Joni kalcija in magnezija bi pri uporabi trde ali mehke vode povsem izničili kislost oksalne kisline. Pri manjši koncentraciji sladorja v razstopini pride do ponovne kristalizacije oksalne kisline, kar zmanjšuje njeno učinkovitost. Visoka koncentracija je pomembna zaradi hidroskopičnosti sladkorja, ki absorbira vodo iz zraka in s tem omogoča delovanje kisline. V liter sladkorne razstopine se doda 35 g oksalne kisline in vse skupaj dobro premeša. Pri uporabi s kapanjem se naj uporabi 5 ml raztopine na polno zasedno ulico. Tretiranje s kapanjem se naj vrši pri temperaturi, ki je višja od 5 stopinj C. Dobro je, da je tudi nekaj dni po kapanju taka temperatura, da bodo čebele lahko poletele na trebljenje in se osušile. Oksalno kislino si pripravimo sproti, saj v sladkorni raztopini kislina tvori hidroksimforfurol (HMF), ki je za čebele strupen. Uporaba oksalne kisline s kapanjem pride do pravega izraza, če v času tretiranja v panju ni zalege. Priporoča se tudi pri tretiranju rojev ali ometencev. Odpadanje varoj po tretiranju traja 2-4 tedne. Pregled koliko varoj je odpadlo, se naj izvede šele po 7 dneh. Ob pravilni uporabi naj bi dpadlo od 95-98 % varoj. Na osnovi tega odstotka se lahko tudi odloča, ali bomo kapanje ponovili. Če npr. odpade 450 varoj, bo ob 95% učinkovitosti kisline v panju ostalo še vedno 24 varoj, kar je še sprejemljivo število za zazimitev in normalen spomladanski razvoj. Poudariti je treba, da še vedno velja, da ena generacija čebel prenese samo eno tretiranje kapanja z oksalno kislino.
Oksalna kislina je jedka snov zato je treba z njo rokovati v rokavicah in z zašito oči.
Sublimacija oksalne kisline.
Termosublimacija oksalne kisline poteče, če kristale kisline segrejemo na 151 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi kislina sublimira, pri nadalnjem segrevanju na 189 stopipnj Celzija pa kislina razpade na mravlinčno kislino in oglikov dioksid ( H2C2O4 + CO2). Po nekaterih trditvah tako pri termosublimaciji varojo uniči toplotni udar in mravljinčna kislina, kar pa ne drži. Pri termo sublimaciji oksalne kisline bi se pri popolni pretvorbi v mravlinčno kislino, iz 3 gramov sprostilo le 1,533 g mravljinčne kisline, kar je premalo. V primeru, da temperatura segrevanja še narašča in doseže več kot 200 stopinj Celzija, mravljinčna kislina razpade na vodo in oglikov monoksid, ki je strupen za čebele (H2O + CO). Iz navedenega sledi, da je za ta postopek potrebno uporabljati grelnike, ki se segrevajo na ustrezno temperaturo! Pri sublimiranju se je treba ustrezno zaščititi, da hlapi in kristali oksalne kisline ne pridejo v naše telo. Uporabljati je treba zaščitno masko s filtrom 249 ABE2. Kaj potem usmrti varoje? Po nekaterih podatkih iz Švice jih usmrtijo kristali oksalne kisline, ki se jim naberejo na nožicah, kjer se raztope v vodi. Kislino, ki je nastala, varoja absorbira v telo (s procesom osmoze, ali prehod skozi membrane na nožicah v hemolimfo varoje). Po nekaterih trditvah pa kislina poškoduje spodnje členke varoj. Zato popadajo na podnico, kjer poginejo.
Če uporabljamo termosublimacijo oksalne kislike, ko je v panju še zalega, moramo poskrbeti, da se pokrije celoten razvojni ciklus varoj v pokriti zalegi. Postopek moramo ponoviti 2-krat v razmaku 12-14 dni. V zimskem obdobju, ko v panju ni zalege, zadostuje eno tretiranje.