Stanje v panju
Temperature okoli ledišča ali še nižje so čebele prisilile, da so oblikovale zimsko gručo. V taki obliki bodo preživele zimo. Temperatura v središču gruče je okoli 24 stopinj celzija, na njenem obrobju pa le okoli 80C. To je temperatura, ki čebeli še omogoča gibanje. Premikanje čebel iz notranjosti proti površini gruče, omogoča dokaj enakomerno obremenitev vseh čebel pri ohranjanju potrebne temperature. Za pridobivanje toplotne energije čebele porabljajo med. Z drgetanjem predvsem letalnih mišic se tako sprošča toplota. Kot sem že omenil je temperatura v čebelji gruči decembra cca 24 stopinj, kar pomeni tudi majhno porabo medu v tem času. Poraba hrane v decembru in januarju bo dokaj podobna, okoli 1 kg. Poraba se bo ob pojavu prve zalege močno povečala, saj bobo čebele takrat temperaturo ob zalegi dvignile na 370C.
Iz zalege, ki se je zadnja polegla, so se na čebele preselile tudi vse godne samice varoj, ki jih bodo obremenjevale vse do pojava prve zalege. Da je varoja res nadležna, si predstavljajmo, kot da bi imel človek na sebi klopa v velikosti podgane, ki bi mu sesal kri. Koliko časa bi človek lahko zdržal?
Delo čebelarja
V decembru je v čebelnjaku nujno opraviti nekaj opravil. Kot najvažnejše je zatiranje varoj z oksalno kislino. Če tega še nismo opravili, to storimo ob prvem ugodnem vremenu, ko bo temperatura višja od 50C. V primeru, da je na panj odpadlo več kot 400 varoj, je nujno opraviti dodatno zatiranje. Večkrat se pojavlja podatek, da je zatiranje potrebno ponoviti že, če je odpadlih varoj več kot 100. Spomniti se moramo, da je maksimalno število varoj, ki so lahko na čebelah pozimi, 50. Če upoštevamo, da smo z uporabo oksalne kisline uničili 90% vseh varoj, lahko izračunamo prag nujnosti ponovnega zatiranja (10% od 400 je 40).
Naslednje opravilo, ki ga bomo še opravili, če ga že niste, je odstranitev satov iz medišča in prekritje matične rešetke z lesonitno zaporo in nekaj sloji časopisnega papirja. V primeru, da boste panj zapažili s poliuretansko peno, morate pustiti vrata panja odprta. Bolj kot mraz čebelam škodi vlaga, ki se nabira na satju in stenah panja. Tisti, ki prezimljate čebele v medišču in satje puščate v plodišču, pomaknite matično rešetko nekoliko nazaj. To je koristno tedaj, ko nam v panju odmre večja količina čebel, ki bodo zamašile prehode v rešetki in onemogočile izlet čebel. Odpiranje mediščnega žrela ni dobro, ker s tem povzročimo prepih. Druga nevarnost se pojavi, ko se čebele že ob najmanjši otoplitvi podajo v okolico, kar pa ni priporočljivo. Čebele naj tudi pozimi, čeprav so zazimljene v medišču in je v plodišču satje, uporabljajo spodnje žrelo.
Prepih in izgubo toplote v AŽ panjih zmanjšamo tudi tako, da panje pomaknemo čim bolj skupaj. Morebitne reže pa zapolnimo s kartonom. Krajne panje in panje zgornje vrste otoplimo s ploščami stiropora ali drugega izolacijskega materiala.
V LR panjih opravila sledijo istim ciljem. Opisal bom to, kar sem opravil sam zadnje dni novembra. Vse panje sem ovil s parapropustno folijo Tyvek temno sive barve. Svetlih barv ne uporabljam, ker ne vpijajo toplote, ki je za spomladanski razvoj pomembna. V panjih, kjer so bile nameščene še po štiri 2/3 naklade, sem spodnjo odstranil. Enako sem ravnal pri narejencih, ki so bili v treh 2/3 nakladah. Pustil sem samo dve nakladi. Očistil sem mrežaste podnice in podloge za lovljenje odpadlih varoj. Zapisal sem si število odpadlih varoj, ki so odpadle do sedaj. Na zgornji del notranjega pokrova sem položil cca 10 slojev časopisnega papirja.
Omeniti moram še ukrepe, ki so potrebni tedaj, ko nam je čebelja družina odmrla. Čeprav čebele ne stikajo več za hrano, je potrebno satje iz takega panja odstraniti. Satje natančno pregledamo in skušamo ugotoviti vzrok odmrtja čebelje družine. V primeru, da na satih ni zalege, ki bi kazala znake kužnih bolezni, satje presortirajo in ga primerno shranimo. Dobro je, če posebej hranimo medeno satje, saj si s tem prihranimo iskanje teh satov pomladi, ko bomo pričeli s krmljenjem čebel. Če naletimo na sat, na katerem je nekaj pokrite zalege, preglejmo, kaj se nahaja pod pokrovci. Če so v celicah že razvite čebele, je družina propadla zaradi preobremenjenosti z varojo. Jaz take sate izločim, izrežem dele s pokrito zalego, ki jo skurim, satje pa pretopim. Če je na satu z zalego medeni venec, izrežem del z zalego, sat pa porabim za spomladansko krmljenje čebel. V primeru, da pod pokrovčkom ni čebele, je najbolje, da tak sat pregleda veterinar, ki bo ustrezno ukrepal.
S temi opravili sem končal delo pri čebelah za to leto, če ne upoštevam obiska čebelnjaka vsakih nekaj dni, predvsem po močnem neurju ali močnem vetru. Verjetno tudi zaradi tega, ker brez čebel nekaj manjka. V želji, da enako čutite tudi vi, končujem letošnja navodila.
Zdravstveno varstvo
Higiena je pol zdravja! To velja za ljudi in tudi za čebele. Ker v panjih nimamo več kaj početi, vzemimo v roke čebelarsko opremo in pitalnike in vse skupaj temeljito operimo z vodo, ki smo ji dodali detergent in razkužilo npr. Virkon. Pred sušenjem je potrebno vse skupaj dobro izprati in nato posušiti. Ko bomo razkuževali opremo, ne pozabimo še na tla v čebelnjaku in pročelja panjev. Jaz tla vsako leto spomladi po prvem temeljitem pregledu čebel in jeseni koncem sezone, pomijem z toplo vodo, ki sem ji dodal 3% natrijevega luga (NaOH). Poudariti moram, da se morajo tako pomita tla dobro sprati, ker drugače zelo drse. Natrijev lug je zelo učinkovito stredstvo za uničevanje vseh vrst spor, tudi spor hude gnilobe. Priporočam, da to storite tudi vi.
Evidence, ki jih vodite za vsak panj, bodo v tem času osnova za izdelavo analiz. Odgovor, zakaj je posamezna družina nabrala več medu kot druga, boste lažje našli če boste imeli pregled nad dogajanjem v posameznem panju. Če tega ni, je vse skupaj le ugibanje, ki se povečuje s številom panjev vašega čebelarstva. Nastavite si evidence, v katere boste vnesli rubrike, ki se vam zde pomembne. Ne bo vam žal!
Preberite sestavke , ki govore o čebeljih boleznih in tehnologiji čebelarjenja. Čebele vam bodo hvaležne in vam prinesle več medu!
Tomo Strgulc