Stanje v panju.
V tem času je v panju ob normalnih razmerah že nekaj satov zalege. Povprečna družina naj ima v začetku meseca 3 sate zalege in naj stoji na 6-7 satih. Poraba hrane je velika. Čebelam mora biti zagotovljena dovolj velika količina medu, cvetnega prahu in vode. V primeru pomanjkanja naštetega bo matica prenehala zalegati ali vsaj zmanjšala obseg zaleganja. Zoženim družinam, ki so zdaj štartale, bo morda zmanjkovalo prostora. V aprilu zacveti kar nekaj rastlin, cvetje pa čebelam še ne nudi dovolj velike količine nektarja. Bolj pomembno je, da v tem času čebele dobijo dovolj cvetnega prahu. Ob pomanjkanju zalog medu v panju mora medičino zagotoviti čebelar z dodajanjem sladkorne raztopine. V tem času mora biti v panju vsaj 6 kg medu. Dva polna sata na straneh in
dva delno medena in s cvetnim prahom napolnjena sata tik ob zalegi. Nekaj medu je še v vencih nad zalego. V tem času je že znano, katere družine so v taki kondiciji, da bodo sposobne izkoristiti prvo večjo pašo v začetku maja. V panju se pojavi trotovska zalega, ki je prvi znanilec želje čebel po rojenju. Vreme je v aprilu še nestanovitno in čebelam moramo zagotoviti toplo in suho bivališče.
Delo čebelarja.
Če v marcu mesecu še nismo vzpostavili napajalnika za vodo, je zdaj skrajni čas za to. Napajalnik naj bo vsaj nekaj metrov oddaljen od panjev in to na takem mestu, da čebele ob obisku, ne bodo preletavale poti, ki jih uporabljajo ljudje. Napajalnik ne sme biti nikoli brez vode. Vodi vse leto dodajmo gram kuhinjske soli na liter.
V začetku aprila moramo izkoristiti prvi topel dan, ko se temperatura v senci povzpne nad 15 stopinj, da pregledamo čebele. Za pregled si pripravim: zapiske, medeno satje, prazno že zaleženo satje in škatlo v katero bom pometel mrtvice in drobir iz panja. Če je prvi aprilski pregled že v prvi polovici aprila, pričakujem, da bo v panju vsaj 3 sate zalege. Zalega mora biti na obeh straneh in pokrivati mora vsaj 2/3 satja. Ker je temperatura v panju zelo pomembna, prvi pregled opravim hitro in satov ne zlagam na kozico. Tudi matice ne iščem. Njena prisotnost je izražena v ustrezni zalegi. Ker dužine prezimljam v medišču in so v tem času še zožene, pregled začnem na strani, kjer je vstavljen stiropor. Izvlečem ploščo stiroporja in sat, ki je ob njem, prestavim za mesto v stran. Tako listam in ocenjujem stanje medu in cvetnega prahu. Normalno je, da je v prvem in drugem satu vsaj po kg medu, na tretjem pa naj bi bilo čim več cvetnega prahu. Ko pridem do sata, na katerem je cvetni prah, je to znak, da bo na naslednjem satu zalega. V primeru, da so vse ulice do stene panja polne čebel, pomeni, da bo potrebna šititev prostora za sat. Vse do zdaj pregledano satje prestavim še za mesto proti stiroporu. Pregledam sate z zalego in ugotavljam njen obseg. Če je zalega na 2/3 sata, bom drugi sat obrnil za 180 stopinj po vzdolžni osi. Naslednjega samo prestavim ob prvega z zalego. Tretjega obrnem samo v primeru, če je zalega tudi na četrtem. Če je ni, ga zgolj prestavim ob zalego in ob njega porinem prazen sat, ki je že bil zaležen. Ob njega nato postavim sat z medom in cvetnim prahom in na konec sat medu. Satni pitalnik, ki sem ga vstavil marca, prestavim v plodišče (prezimljam v medišču!). Če v panju ni dovolj medenih satov, v izpraznjen pitalnik dodam 0,5 kg pogače. Pregled traja cca. dve minuti in panj se ni preveč ohladil. Panj zaprem in zapišem ugotovljeno v zapiske. Če bomo naleteli na družino, ki ima več zalege od 4 satov, lahko prazen sat porinemo med zalego. Ne smemo pa s tem pretiravati, da ne preobremenimo družine z gretjem, saj je toplota izredno pomembna. Družina, ki ima 10. aprila zalego na dveh satih, je ocenjena kot slaba, in je ne obremenjujem s pregledovanjem. Ugotovim le, koliko ima hrane, če je prisotna čebelja zalega, če je le ta strnjena in zdrava. Panj čim hitreje zaprem in zapišem ugotovljeno
Večina čebelarjev prezimlja čebele v plodišču z izpraznjenim mediščem in izolacijo na matični rešetki. Tudi v tem primeru je pregled enak temu, ki sem ga opisal, z razliko, da pitalnik prestavimo tik ob steno ali pa ga odstranimo iz panja in hranimo družino z vgrajenim pitalnikom. Širjenje gnezda izvedemo z zmanjšanjem količine stiropora, s katerim smo družino zožili.
Naslednji pregled opravim čez 10 dni, to je okoli 20. aprila. Pred pregledom si pripravim rezervno satje z medom in prazno, že zaleženo satje. Za vsak slučaj tudi nekaj satnih osnov. Postopek pregleda je enak in začnem na strani s stiroporjem, ki ga izvlečem. Prelistam panj in ugotavljam stanje medu, peloda in zalege. Količino zalege tega pregleda vpišem v zapiske in kasneje primerjam s stanjem ob zadnjem pregledu, koncem septembra in lanskim, ki sem ga opravil ob tem času. Družina naj ima v tem času več kot 5 satov zalege in naj stoji na 9 satih. Običajno pri tem pregledu odstranim vse še neprestavljene satne pitalnike ali jih prestavim v plodišče. Družinam, ki jim zmanjkuje prostora, dodajam izdelano satje med zalego, največ po en sat. Ob tem pregledu obvezno prestavim gradilni satnik na drugo mesto z desne strani ob zalego. Gradilnik sem imel v času zime v plodišču. Morebitno odvečno medeno satje prestavim pod zalego v plodišče, na njihovo mesto pa vstavim izdelano satje. Če je družina dobro razvita, bo prestavljeni med pričela prenašati nad zalego, kar bo dodatno stimuliralo matico pri zaleganju. Če so sati nesimetrično zaleženi, jih tokrat bolj korajžno obračam za 180 stopinj po principu, ki je bil opisan. Družino, ki se od zadnjega pregleda ni ustrezno razvila, je treba zdaj natančno pregledati. Če je vzrok slaba matica in je zalega zdrava, vse skupaj prestavim v srednje dobro družino in panj zaprem. Matice ne iščem! Lahko pa v tak panj dodam rezervno družino, ki sem jo prinesel z druge lokacije. V tem primeru pa pred tem odstranim matico (če je ne najdem, ne kompliciram) in družini isti dan zvečer dodam prašilček. Običajno naredim prostor za rezervno družino na eni strani panja in pri prestavljanju prašilčka sat z matico vstavim čim dlje od čebel osnovnega panja s tem, da sat z zalego ni ob steni panja. Tja postavim sat medu. Panja vsaj teden dni ne odpiram, nato pa preverim prisotnost odkrite zelege. Čebele močnejše družine, ki smo jo vstavili, bodo same izbrale matico, ki bo ostala v družini. Satnic v tem času običajno še ne vstavljam. V panj dodam satnico le v primeru, ko čebele prično z gradnjo gradinika, oziroma so na okencih pričele vleči satje.
Satnico postavim tik ob zalego. (Sat s satnico je treba obrniti tako, da je reža med satnico in okvirjem zgoraj!) Čebelarji, ki prezimljate v plodišču, ne hitite z nastavljanjem medišča. To se naredi le v primeru, če je plodišče polno čebel in zvečer posedajo pod satje (čebele visijo iz satja plodišča proti podnici). V tem primeru vstavimo v plodišče 5–7 izdelanih satov, ostali del pa zapolnimo s stiroporjem. Zalege ne prestavljamo. Morda v medišče prestavimo sat medu in na njegovo mesto v plodišče dodamo satnico ali izdelan sat. Prestavljeni medeni sat označimo s kredo, da vemo, da je to sat, v katerem je zimska hrana! Po pregledu panj zapažimo in si zapišemo ugotovitve. April je vremensko nepredvidljiv mesec, zato ne pretiravajmo s širjenjem gnezda. Seveda pa moramo paziti, da nas razvoj posamezne družine ne prehiti in nam čebele ne sedejo na roj. V primeru ohladitve, je nujno čebelam naliti sladkorno raztopino, da jih oskrbimo z vodo. S tem preprečino, da nam čebele spijejo zalego!
Delo v LR panju je odvisno od vrste naklad, ki jih uporabljamo. Če čebelarimo z normalnimi, visokimi nakladami, so postopki nekoliko drugačni, kot če čebelarimo samo z 2/3 nakladami. Sam za plodišče uporabljam normalne naklade, za medišče pa uporabljam 2/3 in 1/2 naklade. Nekaj družin pa imam samo v 2/3 nakladah, kjer je delo nekoliko enostavnejše. Pri kombinaciji različnih naklad nastane problem vrstnega reda. Delo predvsem spomladi, se zaradi take kombinacije zakomplicira, saj ne moreš družine širiti navzdol, ko nastopi potreba, temveč si prisiljen ob polni zasedenosti plodiščne naklade na to povezniti 2/3 naklado, ki je čez zimo v mojem primeru spodaj. V nadaljevanju bom napisal, na kaj sem pozoren v aprilu v panjih, kjer imam v uporabi isto vrsto naklad, to je 2/3 naklade. V marcu mesecu sem družinam dodal pogačo ali vedro s sladkorno raztopino. Eno ali drugo sem dal na pokrov na gornji, 2. ali 3. nakladi. V začetku aprila, ko je dovolj toplo (tu je to še bolj pomebno kot pri AŽ panjih) in opravim prvi aprilski pregled, odstranim notranji pokrov in delno privzdignem gornjo naklado, da pogledam, ali so čebele že prešle v spodnjo naklado. Običajno je okoli 10. aprila zalega tudi v drugi nakladi ali vsaj rine vanjo. Če družina stoji na 8 satih, opravim pregled tako, kot sem opisal pri AŽ. Začnem na strani, kjer imam stiropor (ta je vedno na zahodni, hladnejši strani) in delno izvlečem posamezni sat ter ga pomaknem proti praznemu prostoru. Dobra družina bo imela zalego na 6 satih. Naklado pregledam do konca in jo postavim na pokrov ob panj. V drugi nakladi se osredotočim samo na to, koliko satov je zaleženih. Če so npr. 3, bom dva sata ob zalegi odvzel in na njihovo mesto vstavil dva sata pokrite zalege iz prve naklade. Običajno sta to drugi in peti, če gledamo samo zalego v prvi nakladi. Na ti mesti bom vstavil dva sata, ki sta bila ob zalegi v drugi nakladi. Ugotovim še stanje medu v tej nakladi. Če ga ni, dodam vsaj dva medena sata iz rezerve ali pa tja prestavim dva medena sata iz gornje naklade. Gornjo naklado namestim na staro mesto, jo pokrijem s pvc folijo in obema pokrovoma. Na notranji pokrov vrnem izolacijski material. V primeru, da je zalege manj in čebele stojijo na 5 satih, odvzamem spodnjo naklado (prvo od treh), v preostalih pa zožim na toliko, kot zasedajo ulic plus 2. Dodam pogačo ali tekočo hrano in počakam do naslednjega pregleda.
Drugi pregled je čez cca. 10 dni. Dan mora biti primeren. Pripravim rezervno izdelano satje, satnice in sate z medom, ki sem jih dan pred pregledom postavil na toplo. Družina, ki je bila v dveh nakladah, se je v tem času v primeru toplih in suhih dni lepo razvila. Zalega v gornji nakladi zna biti na 6-7 satih, v spodji pa na satu manj. Če imam takšno stanje, spustim zalego še za naklado navzdol in to po istem postopku, kot sem ga opisal pri prejšnem pregledu. V spodnjo naklado dam dva sata pokrite zalege in to na sredino. Ob ta dva sata dva medena sata. Sata pokrite zalege sem vzel iz gornje naklade. Na njuni mesti sem dal dva izdelana sata, v srednjo naklado pa sem vstavil dve satnici in to tik ob zalego. Po pregledu panj ponovno otoplim in mu dodam hrano. Družina, ki smo jo pri prvem pregledu zožili, naj bi napredovala. Zgodi se, da družina, ki je praktično v žalostnem stanju, kar naenkrat ponori in dohiti dobre družine. Vendar je to redko. Taki družini moramo kar naenkrat nameniti veliko prostora, da nam ne sede na roj. Običajno pa ugotovimo, da se je družina nekoliko popravila, vendar ne bo sposobna izkoristiti zgodnjih paš. Tako družino širimo postopoma, ji ob morebitni paši celo odvzamemo nekaj zalege in z njo ojačamo srednje družine. Tej pa čim hitreje zamenjajmo matico. O tem pa nekaj več v maju, ko bo čas za to.
Opisal sem način dela z LR panji, ki ga uporabljam sam. V čebelarski literaturi boste našli kopico postopkov, ki jih uporabljajo čebelarji. Pametno je, da si izberete enega, ki mu zaupate in menite, da ste ga sposobni obvladati. Držite se ga v celoti, saj prehajanje iz enega načina na drugega, ne da rezultatov, niti nam ne razkrije, kje smo ga polomili, če rezultat ni pričakovan.
Zdravstveno varstvo čebel
V letošnjem letu beležimo več okuženih območij s hudo gnilobo čebelje zalege. Ne bo odveč, če tej bolezni namenimo več pozornosti, saj bo v kratkem potekal živahen promet s čebelami. Zimski pogin družin je marsikoga prisilil k nakupu in pomembno je, da se kupci zavedajo pomena nakupa zdravih družin. Nakup bo varen le tedaj, ko bodo čebele kupljene pri prodajalcu, ki ima veterinarsko potrdilo o zdravstvenem stanju čebel. Teh potrdil pa bo bolj malo, zato je pomembno, da ustrezno ravnamo po namestitvi kupljenih čebel v lasten čebelnjak.
Huda gniloba čebelje zalege je kužna bolezen pokrite zalege, ki jo povzroča bakterija Bacillus larvae. Družina takoj po okužbi ne kaže vidnih znakov, saj jo močne družine znajo obvladati. Problem nastane, ko je okuženost tako silovita, da obvladovanje ni več mogoče. Prvi znak, ki ga vesten čebelar opazi, je slabitev družine in spremebe na pokrovcih pokrite zalege. Pokrovci, pod katerimi so zaradi kude gnilobe odmrle ličinke čebel, so rahlo usločeni in izgubijo žametni videz, ki je značilen za zdravo pokrito zalego. Na teh pokrovcih se pojavijo luknjice, ki jih narede čebele, ko ugotove, da je v celici odmrla ličinka. Ko čebelar opazi take spremebe, ni časa za odlašanje in je treba takoj ukrepati. Sprva je treba zožiti žrelo družine, kjer smo opazili spremembo na pokriti zalegi in natančno pregledati vse družine v čebelnjaku-stojišču. Pri tem je treba paziti, da okužbe ne prenesemo tudi v druge panje. Za vsak panj uporabimo druge medicinske rokavice ali pa si dobro umijemo roke. Ne uporabljamo nikakršnega orodja. Orodje, ki smo ga uporabili, spravimo v pvc vrečke in počakamo na rezultate, ki bodo dokazali ali ovrgli sum hude gnilobe. Vse sumljive panje pripremo in obvestimo območnega veterinarja, ki bo ustrezno ukrepal. Sami ne pacajmo nič, saj si s tem samo poslabšamo situacijo pri prejemu nadomestil, ki jih bomo prejeli, če bo treba čebele in panje uničiti.
Poudariti velja, da ni vsak delno nagrižen pokrovček pokrite zalege že znak za to bolezen. Podobne znake včasih opazimo pri še ne povsem pokriti zalegi, kjer pa je videz pokrovčka enak ostalim. Enak pojav na pokrovčku je tudi tedaj, ko je v celici odmrla čebela zaradi napadenosti z varojami. Da se izognemo tej zmoti, imejmo pri pregledu čebel vedno zavojček zobotrebcev, saj lahko z njim odpremo pokrovček in izvlečemo vsebino. Vlečljiva vsebina v obliki kleja utemeljuje sum, da gre za hudo gnilobo.
Naj medi