Ko prebiramo članke, ki obravnavajo zazimitev čebel, pogosto naletimo na trditve, da zdrava in močna čebelja družina lahko preživi zimo v praznem kovinskem sodu. Pa je res tako? Iz lastnih izkušenj lahko povem, da pravilno izoliran panj nudi čebelji družini bistveno boljše pogoje, kar se vidi pri spomladanskem razvoju. V zadnjem glasilu srbskih čebelarjev je objavljen članek, ki ga je podpisal William Hesbach in obravnava termoizolacijo prebivališč čebel v zimskem in letnem času. Naj povzamem nekaj pomembnih dejstev, ki jih navaja pisec.
Čebelja družina je v času hladnega obdobja strnjena v gručo, ki je gostejša, ko so temperature v okolici bivališča nizke in nekoliko manj strnjena, ko so temperature višje. Zunanji sloj čebel je med seboj povsem prepleten in deluje kot plašč, ki zadržuje toploto v središču gnezda. Tu temperatura ne pade pod 18 o C in omogoča gibanje čebel in s tem menjanje čebel iz zunanjega sloja s čebelami iz notranjosti. Čebele ohranjajo ustrezno temperaturo na osnovi:
- prevodnosti (kondukcija),
- toplotnega sevanja (radiacija) in
- pretoka zraka (konvekcija) skozi gručo.
Ko čebele oblikujejo zimsko gručo z gibanjem mišic (drhtenjem), sproščajo potrebno toploto, ki ogreva celotno gručo. Da se pri tem ne bi pregrela sredica gruče, so čebele v sredini postavljene nekoliko bolj narazen, kar omogoča pretok toplega zraka v zunanji del gruče. Čebele v gruči dihajo in porabljajo kisik in izločajo ogljikov dioksid. Koncentracija tega se v panju povečuje, kar bi bilo za večino živih bitij usodno. Čebele pa so na povečano koncentracijo ogljikovega dioksida prilagojene. Ta koncentracija jim upočasnjuje metabolizem, kar pomembno vpliva na porabo energije. Pisec obrazloži še razlog za boljše preživetje številčnejše čebelje družine od manjše. Razlaga temelji na primerjavi ene čebele, ki bi bila postavljena v prostor. Ta čebela bi bila po vsem telesu izpostavljena temperaturi, ki je v prostoru. V tem primeru 1 čebela predstavlja 100 % površine čebele in 100 % mase čebele. Pretok zraka okoli te čebele bo ohlajal celotno maso čebele. Če dodamo še eno čebelo se bo masa »gruče« podvojila, površina, ki je v neposrednem stiku z okolico pa ne bo v istem razmerju. Ko po istem principu dodajamo čebele vse do velikosti čebelje gruče lahko ugotovimo, da površina gnezda glede na celotno maso postaja vse manjša. Površina gnezda v odnosu do mase gnezda je tako odločilna, saj je površina mesto, kjer se toplota izgublja; pri večji masi bodo izgube na enoto manjše.
Številčnejša družina ima vsekakor večjo možnost ustrezne prezimitve, pa vendar ji primerno izoliran panj nudi boljše pogoje za prezimitev in spomladanski razvoj. Pisec navaja primerjavo med pogoji, ki jih imajo čebele v naravi, ko je njihov dom votlo drevo in v LR panju, ki je zgrajen iz 20 mm desk. Običajna debelina sten votlega drevesnega debla, ki so jih izmerili, je med 7,62 cm in 12,7 cm. Debelina stropa in poda votline je še bistveno večja in predstavlja popolno izolacijo. Če upoštevamo prevodnost lesa, lahko izračunamo, da je izolacija v drevesnem duplu v primerjavi s standardnim LR panjem 4 do 7 krat boljša. V LR panju pomeni pomemben vir izgube toplote mrežasta podnica in notranji pokrov, ki ima običajno še odprtino za dostop čebelam do pitalnika. Vse to poslabšuje ohranjanje toplote v panju in zunanji sloj čebel je v bistveno slabših pogojih kot v dobro izoliranem bivališču. Pomemben dejavnik predstavlja še kondenz, ki se nabira na mestih kjer vlažen zrak trči ob hladno steno oziroma pokrov. Tu pride do rosišča in kapljice padajo na čebele, ki so spodaj. Vedeti je potrebno, da suha čebela lahko preživi dokaj nizke zunanje do -28°C, dočim mokra umre že pri 0°C. Raziskave, ki jih je opravil Dereck Mitchell leta 2015, potrjujejo zgornje navedbe in opozarjajo na napačno mišljenje glede oblike naravne čebelje zimske gruče. Kompaktna zimska gruča, ki jo vidimo v LR panjih je le posledica slabih pogojev, ki jih ta panj nudi čebelam. V naravi so čebele manj stisnjene in s tem bistveno bolje funkcionirajo. Po njegovem le dobro izoliran panj ustrezen tudi poleti saj družino ščiti pred visokimi zunanjimi temperaturami.
Argumenta proti izoliranim panjem:
1) Čebele potrošijo več zimske hrane. Ta trditev drži, vendar je potrebno pripomniti, da se čebele v takih panjih lažje premikajo za hrano kot v hladnih panjih, kjer se pogosto zgodi, da čebelja družina umre zaradi gladu, ker se ni sposobna prestaviti na sat z medom.
2) Čebele ne izletavajo na čistilni izlet, čeprav je zunaj že dovolj toplo. Ta argument ne drži, saj so ugotovili, da se čebele v panju ravnajo po temperaturi zraka, ki prihaja v panj in ne po temperaturi, ki jo ima zrak okoli zimske gruče.
Naj medi,
Tomo Strgulc
Povzeto po:
Miloš Udović, Srbski pčelar, 12/2018
originalni prispevek: William Hesbach, čebelarski mojster, Bee Culture, 10/2016.