Skip to content

Opravila v novembru

Stanje v panju

Ob normalnih vremenskih razmerah (kaj pa so danes normalne vremenske razmere?) bi se že v prvi polovici novembra polegla zadnja čebelja zalega. Glede na toplo vreme v oktobru, je v nekaterih panjih še vedno zalega in to pogosto v vseh razvojnih fazah. Čebele še niso oblikovale zimske gruče in še vedno izletavajo v naravo. To naj nas ne preslepi, da čebele prinašajo medičino in s tem večajo zimske zaloge medu. Prav nasprotno se dogaja. Za izletavanje se porablja energija in medne zaloge kopnijo hitreje, kot ob »normalnih pogojih« novembra. Vzrok izletavanja, predvsem ob hladnem vremenu, ko je tempetatura pod 100C, pa je lahko huda napadenost čebelje družine z varojo.

Varoja je še vedno v pokriti zalegi, varno skrita pred ukrepi čebelarja, saj uporaba mravljinčne kisline, ki edina usmrti varojo tudi v pokriti zalegi, sedaj ni racionalna. V primerjavi s povprečno okuženostjo varoj v tem času, je v tem letu varoj bistveno več kot lani!

Delo čebelarja

Čeprav so nekateri že povsem pospravili čebelnjake in čakajo le še na zimsko zatiranje varoje, se izplača izkoristiti dni, ko je toplo in pokukati v kakšen panj. Pregled bo seveda hiter in z razlogom. Ko ob izletavanju opazujemo čebele in opazimo večjo vnemo pri nekaterih od njih, si je te panje vredno zapomniti in opraviti kratek nekaj minutni pregled. Kaj bomo ugotavljali? Ugotoviti moramo, če ni prišlo do tihega ropa in je ta družina že povsem brez medu. Če je, ji moramo pomagati z dodajanjem medenih satov iz rezerve in priprtjem žrela na širino čebele. V primeru, da je panj izropan in ni veliko čebel, panj zaprimo in vse skupaj, ne da bi iskali matico, dodajmo srednje močni družini. Čebele iz tega panja bodo še nekaj dni iskale vhod v panj, a bodo hitro poiskale domovanje v drugem panju. Vzrok za pregled je tudi ugotoviti kako je z zalego. Da nam ne bo potrebno odpirati preveč panjev, preglejmo panj v katerem je največ čebel. Stanje v tem panju nam pove, kdaj bomo lahko zimsko zatirali varojo. Če v panju ni več odkrite zalege in najdemo samo pokrito, to pomeni, da se bo ta polegla najkasneje čez 13 dni. Vzemimo še nekaj dni rezerve in določimo dan, ko bomo uporabili oksalno kislino za zimsko zatiranje. Ker smo že večkrat omenjali razliko med kapanjem in sublimacijo oksalne kisline ter o načinu priprave raztopine za kapanje, tokrat to pustimo ob strani. Omenim naj le to, da se sublimacija lahko izvaja tudi takrat, ko naslednje dni čebele ne bodo izletavale. Temperatura na dan sublimacije naj bo nad 50C, da čebele niso v strnjeni gruči in je dostop kisline do njih boljši. Pri kapanju je nujno upoštevati dejstvo, da del dodanega sredstva čebele zaužijejo in jim to povzroči potrebo po trebljenju. Kapajmo samo enkrat, ker se kalcij, ki ga vsebuje čebelje telo, veže z oksalno kislino. Večkratna uporaba bi tako znižala potreben nivo kalcija v čebelah in jim skrajšala življensko dobo. Tudi kapanje izvedimo pri temperaturi nad 50C. Pozorni bodimo tudi na porabo, ki naj bo 5 ml na ulico zasedeno s čebelami.

Panjev v novemdru še ne otoplimo povsem. Jaz konec meseca snamem vrata panjev in namestim 5 cm debelo poliuretansko peno. Satov ne odstranjujem iz panjev tudi, če prezimljam družino samo v plodišču ali medišču. To bom opravil kasneje, tik pred zaleganjem matice v novi sezoni. Čebelam zagotovimo mir in jih obvarujmo pred prepihom in vlago.

V LR panjih bomo postopali enako. Na notranji pokrov v tem času še ne namestim pažnega materiala. Konec meseca, po končanem zatiranju varoje, panje ovijem s paro propustno folijo. (Panjev ne ovijajte z nepropustnim materialom, ker bo nastal problem z odvajanjem vlage kljub zračni podnici). Pozorni moramo biti na miši, ki se rade prikradejo v panje. Na žrela panjev je nujno namestiti kovinske zapore, ki preprečujejo mišim dostop v notranjost panja. Višina prehoda ne sme biti višja od 7 mm.

Zdravstveno varstvo

Priloga: »Na kratko o varoji«

V priloženem sestavku sem navedel podatke, ki sem jih povzel v čebelarski strokovni literaturi. Nekateri podatki so starejšega datuma, a po mojem mnenju še vedno povedo bistvo, čeprav se včasih navajajo tudi drugačni izsledki. Vsekakor pa je pri zatiranju varoje potrebno poznati biologiji varoje, da tako lahko ustrezno ukrepamo. Menim namreč, da ni dovolj prebrati samo navodil proizvajalca, ki posamezno učinkovino prodaja na trgu, saj v njih niso v celoti zajeta specifična stanja, ki jih lahko imamo v našem čebelnjaku. Pri tem bi še posebej izpostavil pravočasnost ukrepov, ki jih bomo lahko določili ob stalnem spremljanju naravnega odpada varoj.

Tomo Strgulc